[ Pobierz całość w formacie PDF ]
prestati, ãe naj bo vredna spet najdenega zaupanja.
Zato je 0 e rekel, a Ïe z obãutkom slabe vesti:
104
VILA OB JEZERU
BESeDA
»Prav tak0 nale slika je bila v tedniku, ki si ga imela
opoldne na mizi! Kako so vam v0 eã, vam dekletom, take
slike, kaj?«
Njegov nasme0 ek je bil suh in prisiljen, kakor so zme-
raj izraz zadrege nasme0 ki ljudi, ki jim hudobija ni na-
ravna lastnost, ampak izrodek ponesreãene duhovitosti.
»Ah, kaj!« je vzkliknila Luciana in osvobodila svojo
roko.
Dve uÏaljeni gubici sta se ji nabrali ob ustnicah in v
oãeh se ji je zgostila uporna senca.
Potem se je resno in poãasi obrnila in oddaljila od nje-
ga ter polagoma 0 la po poti navzgor.
105
VILA OB JEZERU
BESeDA
X.
e, tega ni bilo treba, si je rekel. To je zelo podob-
Nno malenkostnemu ma0 ãevanju, je pomislil. A
tudi ne. Kajti vedel je, da ãe bi se bila ona zahihitala nad
dovtipom o ilustriranem tedniku, bi jo pomilovalno
opredelil, in njuno pobotanje bi se zagotovo spremenilo
v ironiãno zabavo. Tako moder ãlovek veãkrat skoraj ne-
hote nastavi sogovorniku nevidne pastí, s katerimi ga
preizku0 a. Kajti bolje je nekoga izgubiti poprej kakor
potem.
Njena roka se je uprla, je pomislil. Njena hrapava
dlan. Saj bi si moral misliti, da se bo. A saj je pravzaprav
slutil, da se bo. Prav gotovo, da je slutil; zakaj pa bi se
prej takó v zadregi nasmehnil, ãe ne zavoljo zavesti, da
ji dela krivico?
Tako je bil zdaj ves vzrado0 ãen, da bi ji daroval sto le-
pih misli zaporedoma, ker je ni sreãe, ki bi bolj presene-
tila, kakor odkritje, ki ne samo razveljavi tvoj dvom,
ampak te tudi obdari z novim bogastvom.
Stopil je za njo in jo prijel okoli ramen. Zatem je z od-
prto dlanjo svoje levice vzdignil njeno levo roko in jo
poteÏkal. Molãal je, kakor je prej molãe pri0 la ona k nje-
106
VILA OB JEZERU
BESeDA
mu, ko je stal pred mlinom. Opazoval jo je od strani in
njegov pogled je bil veder. Ona se ga je prav gotovo za-
vedala, a je molãala, medtem ko je on spet in spet izpod-
nesel svojo dlan in nato s plosko dlanjo spet ujel in po-
teÏkal njeno dlan.
Tak0 na samogibna ritmiãna igra je kdaj lahko tresljaj,
ki pomaga teÏki besedi na dan.
Nasmehnil se je.
»A pustiva tiste tednike,« je rekel. »Ti in jaz «
»Ti in jaz?»
ZoÏila je ramena, kakor da bi spet hotela uiti. »Ti in
jaz?« je ponovil.
»To je nekaj popolnoma drugaãnega,« je skoraj ne-
sli0 no 0 epnila, ne da bi se ozrla.
Molãal je, ker je bila beseda samo v napoto ob tes-
nem, skoraj telesnem zdruÏenju, ki ga je prinesel molk
kot tiha in napeta plima. Samo njeno ramo je njegova
roka krepkeje stisnila, svoje lice pa je prislonil k platnu
mokre kapuce. Nekaj igrivo obrednega je bilo v tem, ka-
kor gib mo0 ke srameÏljivosti, ki v 0 aljivi neÏnosti prizna
svojo pote0 enost.
»Do tistegale zidka tam greva,« je rekla Luciana in
pokazala z brado.
Njegova roka jo je objemala, a tisti trenutek mu ni
bilo niã mar, kam naj bi 0 la; bilo je, kakor da se komaj
zdaj zaveda resniãnosti njenega bitja, njegove ubrane in
107
VILA OB JEZERU
BESeDA
vabljive teÏine. V resnici je bilo njeno pomladno telo ves
ãas Ïivo in proÏno pod njenim deÏnim pla0 ãem, zanj pa
je od tiste vile sredi mrkih cipres kakor odmrlo. Prav do
zdaj, do tega trenutka.
Luciana se je obrnila in ga hudomu0 no pogledala. Je
uganila njegovo misel, jo ãutila na svojem telesu pod
pla0 ãem?
Stekla je ãez cesto, kakor da se poigrava s svojo zma-
go. On pa je negotov obstal sredi poti.
Na levo je bila majhna hi0 ica z zaprtimi vratci. Rjava
so bila, in Luciana je stekla k njim, nastavila je uho na-
nje in poslu0 ala. S sklonjeno glavo je bila v belkasti ka-
puci kakor poreden palãek, ki prislu0 kuje ob vratih
pravljiãne hi0 e. In tudi po0 kilila je z desnim oãesom ka-
kor poreden palãek.
»Niã ni sli0 ati,« je rekla.
Tedaj se je nasmehnil. Iz same nagajivosti mi je u0 la,
si je potolaÏen rekel, ko je stopil k nji.
»Potrkajva!« je rekla in drÏala kazalec pred ustnicami
ter ga skrivnostno svarila, naj bo tiho.
»âe se kdo prikaÏe,« je zatem modro razloÏila, »ãe se
kdo prikaÏe, bova rekla: Neki deãek je bil, a je zbeÏal! «
Îivo je zrla vanj, kakor da nagaja njemu, on pa je zdaj
prviã lahko pozorno opazoval njene oãi. V njenih zeni-
cah je bila raztopljena sivkasta navihanost, ki se je pre-
livala v kolobarãkih srebrne svetlobe.
108
VILA OB JEZERU
BESeDA
»Otroãe,« je 0 epnil, ne da bi umaknil oãi od njenih
oãi.
»Naj udarim?« je vpra0 ala, ne da bi umaknila svoje
oãi od njegovih oãi.
»Daj!« je tiho vzkliknil njenim oãem.
Luciana je hitro zarov0 tala po vratih in zbeÏala.
On je tekel za njo.
»Tak 0 krat,« je rekel. »Tak 0 krat!« In tekel je in jo drÏal
za roko, medtem ko je njen deÏni pla0 ã svobodno pla-
polal. Kaj je res tale poredna roka hkrati tista, ki je ka-
kor kos lesenega stroja, se je vpra0 al.
»Tukaj,« je zasoplo rekla in se ustavila.
Bila sta spet ob nizkem zidku.
Tam je bil breg pod njima ves pokrit z oljãnimi gaji,
vse navzdol in vse v 0 irino same oljke, dokler jih niso
skrivali nizki oblaki. In ta zidek na ovinku je bil zanju
kakor izvidni0 ka toãka, kjer sta bila ljubezniva ãuvaja
nad oljkami celega poboãja pod njima. Pod zidom, samo
tik pod zidom, so bili v visoki travi makovi cveti. Prav tik
pod zidom in vse okoli njega, kakor da je nekdo nala0 ã
zanju hodil zdolÏ zidka, ki spremlja 0 iroki ovinek, in
sproti samo tam trosil makova semena.
DeÏ ni rosil, a jezero je bilo tam spodaj, kjer so se ne-
hale oljke, umazan jezik na pol skritega moãvirja, ki so
ga zadelali oblaki, kakor da bi se za zmeraj zvalili nanj.
Ti0 ina pa je rahlo poãivala na vsem, posebno na oljkah,
109
VILA OB JEZERU
BESeDA
ki so se raztezale daleã po poboãju kakor nizko in gos-
to grmovje.
»Kaj se ti zdi?« je vpra0 ala. ·e zmeraj je hitro dihala.
Tekla sta bila, kakor da bi se bala, da bi zamudila
kratkotrajen prizor. In pomislil je, da ona verjetno zares
ni 0 e tako zasopla in vznemirjena opazovala svoje do-
maãe pokrajine.
»Tiste oljke,« je rekel.
»Kaj jim je?«
»Niã. Ne vem, ãemu je podobna njihova barva. Ne-
kaj, kar je sivo in resno, a vendar svetlo.«
»Pepel. Se ti ne zdi?« je rekla. »Samo 0 e nekaj zelen-
kastega bi mu bilo treba dodati!«
Tako sta modrovala, kakor da jima gre zares za oliv-
no barvo oljk, medtem ko sta obadva odla0 ala z resni-
co, ki je stala za njunimi besedami. Nobena slast ne
more zamenjati tega nehotenega odla0 anja, ki pribliÏuje
slovesen trenutek, ãeprav se zdi, da ga oddaljuje, je po-
mislil, to me0 anico napete vznemirjenosti in dvomeãe-
ga priãakovanja.
»Da,« je rekel. »Pepel, samo da bi mu bilo treba pri-
me0 ati 0 e nekaj prahu iz steklenih zrnc.«
Nato se je obrnil k nji.
»Kakor zrnca v tvojih oãeh, ko trka0 na vratca!«
Luciana se je porogljivo nasmehnila.
110
VILA OB JEZERU
BESeDA
»Ve0 ,« je rekla in se namuznila. »Brez potrebe sva
beÏala proã od tistih vratc!«
»Zakaj pa?«
»Tista hi0 ica je zapu0 ãena!« je vzkliknila in imela bi-
serna zrnca v oãeh.
»Aha,« je rekel in bolj odloãno pridrÏal njeno roko, ko
jo je ona, kakor poreden deãek sku0 ala odtegniti.
»To je tista roka, ki je tolkla po vratih,« je rekel. A
potem je za trenutek bil neodloãen. Vsakikrat je tako v
zadregi, ko je med njima njena roka s svojo zgovor-
nostjo. Kakor da mora ob nji brzdati svojo zaletelost, ker
je njena roka podobna priãujoãnosti tuje in resne osebe,
vprião katere je treba poplemenititi svoje otro0 ko in ne-
prizadeto veselje.
A zdaj se je zavedal tudi naklonjenosti njene roke.
»Ukor bi bilo treba izreãi nad temi prsti kakor nad
mulcem, ki je v veÏi pritisnil na gumbe tujih zvoncev!«
»Le daj,« je rekla. »Jaz pa te bom ugriznila!«
Obadva sta se smehljala v napetosti, ki je ves ãas ni-
hala med resnico in igro, kakor da se i0 ãeta med gosti-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]