[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Parlamentarna ali politiãna manj0 ina sploh je namreã
skupina, ki s svojim sistemom vrednot, sredstev in naãi-
nov za njihovo uresniãevanje ni dobila dovolj velikega
soglasja, da bi lahko neposredno sooblikovala aktualno
drÏavno Ïivljenje. To pa pomeni, da so njene vrednote
lahko tudi vpra0 ljive. Ker politiãna druÏba, ãe ne Ïeli biti
,boÏja drÏava po iranskem vzoru, nima ustrezne arbi-
traÏe nad primernostjo posameznih politiãnih vrednot,
nima druge izbire, kakor da o njih glasuje, pri ãemer se
vedno znova kaka skupina s svojimi vrednotami in pre-
dlogi za njihovo uresniãitev znajde v poloÏaju manj0 ine.
TeÏave parlamentarne demokracije se zaãenjajo prav
tam, kjer ne obstaja zavest o razliki med vrednotami, ki
so na izbiro in vrednotami, ki so apriorne in s tem tudi
nedotakljive. Kadar odpira parlament debato o aprior-
93
TRI BARVE SVETA
BESeDA
nih vrednotah, ukinja podlago lastnega obstoja. Parla-
mentarna demokracija sama namreã temelji na aprior-
nih vrednotah, kakor so enakost vseh ljudi pred zako-
nom, nedotakljivost osebe, svoboda gibanja in zdruÏe-
vanja ipd. Kadar koli v zgodovini so apriorne vrednote
postale predmet parlamentarnih debat in glasovanja, je
to pomenilo konec parlamentarne demokracije.
âe je v parlamentu ali z drugimi instrumenti demo-
kracije nekatere ,vrednote mogoãe relativizirati ali celo
razkriti kot ne-vrednote ali celo proti-vrednote in jih
tako eventualno tudi poraziti, pa tega ni mogoãe stori-
ti z danimi vrednotami, ki niso stvar ãlovekovega izbi-
ranja ali sestavljanja, temveã se je mogoãe k njim samo
priznati ali pa jih zatajiti. Kdor torej sku0 a tudi te vred-
note obravnavati kot predmet parlamentarne ali plebi-
scitarne polemike in glasovanja in nosilce specifiãnih
vrednot te vrste klasificirati kot ,manj0 ino , ta ima mor-
da za bregom teÏnjo, da bi z drÏavnega stali0 ãa manj za-
Ïeleno vrednoto ,preglasoval po bolj zaÏeleni vredno-
ti. Konkretno: da bi v Avstriji slovenstvo preglasoval z
nem0 tvom ali v Sloveniji, da bi nem0 tvo preglasoval
s slovenstvom.
Pri tem nas ne bi smelo motiti dejstvo, da se nosilci
sistemsko manj zaÏelenih vrednot ãez ãas sprijaznijo s
klasifikacijo manj0 instva in se s tem pojmom vse bolj
poistovetijo. Kakor jih ta status po eni strani obsoja na
94
TRI BARVE SVETA
BESeDA
konstantno ,preglasovanost , pa jih po drugi strani tudi
osvobaja naporne odgovornosti za sluÏbo lastni vredno-
ti. Narodna skupnost s statusom ,manj0 ine , h kateremu
se tudi sama priznava, se zaãne vesti kakor kak0 na ek-
stremna politiãna frakcija, ki zaradi svoje pozicije nima
nobene moÏnosti, da bi kdaj pri0 la vsaj do lastnega se-
deÏa v parlamentu, kje 0 ele, da bi sooblikovala vlado.
Zaradi te apriorne izloãenosti iz politiãnosistemske elite
lahko igra vlogo kibica, ki izreka radikalne sodbe in se
izgublja v ekstremnih fantazmagorijah, saj se ji ni treba
bati kontrole in povratne informacije, ki jo doÏivi stran-
ka na oblasti, ki mora svojo kritiko in svoje predstave
vsaj posku0 ati tudi uresniãevati.
Status ,manj0 ine tako ni samo negativen in samoraz-
krajajoã, temveã je tudi po svoje udoben in lagoden. Pri-
padnikom take skupine daje nadih herojstva in muãe-
ni0 tva, hkrati pa jih varuje pred nadleÏnim vpra0 anjem,
koliko so res stregli vrednoti, za katero se na verbalni
ravni tako moãno potegujejo. Preprosto povedano: dok-
ler se pripadniki slovenske narodne skupnosti na Ko-
ro0 kem v Avstriji sami imajo za ubogo in tlaãeno manj-
0 ino, nikomur ne bi pri0 lo na misel nesramno vpra0 anje,
kdaj so ti junaki zadnjiã vzeli v roke slovenski pravopis,
kdaj so zadnjiã kupili in prebrali kako slovensko literar-
no delo, na katere slovenske literarne in strokovne pu-
blikacije so naroãeni, koliko gledali0 kih predstav si v
95
TRI BARVE SVETA
BESeDA
svojem jeziku ogledajo ipd. Enako velja seveda tudi za
pripadnike nem0 ke skupine v Sloveniji. Tudi teh nihãe
ne bo nespodobno vpra0 eval, kako so seznanjeni z zad-
njo reformo nem0 kega pravopisa, kaj menijo o Rans-
mayerjevem romanu Die letzte Welt ali o Köhlmeierje-
vem romanu Telemach . . . Da to niso izmi0 ljene dom-
neve, potrjuje predstavitev dvojeziãne izdaje nem0 ko
pi0 oãega pesnika iz Slovenj Gradca Ernsta Golla aprila
1997, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki
nem0 ke oz. staroavstrijske narodne skupine v Sloveni-
ji, pa tudi predstavniki njihovih begunskih organizacij v
Avstriji. Pred Gollovo rojstno hi0 o ob odkrivanju njego-
ve spominske plo0 ãe v tem smislu ni pri0 lo do kake
gneãe . . .
Pojem ,manj0 ine je tudi zanimiva aritmetiãna naloga.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]