[ Pobierz całość w formacie PDF ]

�e ne bom mazal rok! �e ti je namenjeno, bo0 �ivel, �e
ne, bo0 umrl.�
Ranjeni je bil kljub stra0 nim ranam 0 e pri zavesti. Bil
je zelo velik, mo�an, gosti �rni lasje so mu pokrivali
polovico �ednega, zagorelega obraza.
�Pa me vi ustrelite, komisar ste!� je vzkliknil. �Kar
ustrelite me!�
�Od kod pa si?� sem ga vpra0 al.
�Oh, iz Rovt sem doma, kmet sem; pa �ivino imam
doma, pa vrt, tako lep vrt. Kdo bo delal na kmetiji? Kdo
bo skrbel za �ivino, za otroke?�
�Pa �eno ima0 ?�
�Tudi �eno, ampak kmetija. Tako rad sem delal. Tako
lepo zemljo imam. Pa ta vojska, pa te rane, uh. Doma bi
137
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
ostal, pa bi �ivel in delal. No, no, recite mi, zakaj je voj-
ska, zakaj se streljamo?�
Neprenehoma so mu tekle solze po desnem licu.
��e boste 0 li kdaj v Rovte, pozdravite otroke, �eno,
o�eta, teto.�
Umolknil je, samo vzdihoval je 0 e. Sonce je posvetilo
z zadnjimi �arki.
�Petintrideset let imam, pa bom umrl. Pa tako lep
grunt imam, tako rad sem delal. Nisem se brigal za po-
litiko, sedaj bom pa segnil, v gozdu, kot �ival. Vsaj na
pokopali0 �e me pokopljite!�
Pojemal je in kr�evito lovil sapo v odprta usta.
�Tudi jaz sem kmet,� ga je zavra�al kurir. �Saj, kme-
tovali bi, ali daj, �e more0 , �e je vojska! E, zmotil si se, k
nam bi pri0 el, pa te morda ne bi zadelo.�
Ranjeni se je obrnil h kurirju, nakrem�il obraz in re-
kel: �Kaj me bo0 u�il? Ti ni� ne ve0 in tudi jaz ni� ne
vem, tudi ti jo lahko skupi0 . Ojej, povejte mi, zakaj se
kmetje med seboj streljamo? Oh, te zme0 njave! Le zakaj
nisem ostal doma? Tako rad imam zemljo, vi tega ne
veste�.�.�.� Po�asi se je umiril.
Pri0 el je zdravnik, si ga ogledal in dejal: �Dve, tri ure
bo 0 e �ivel, ve� ne bo.� Tudi razjezil se je. �S seboj naj bi
ga beli odnesli. Kaj ga pu0 �ajo tukaj, nam v breme�.�.�.�
Ni� ni bil zadovoljen, da se nam je smilil.
138
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
Naredil se je mrak, zakurili so ogenj, umirajo�ega pa
pokrili z debelo odejo. Preden je umrl, sem ga 0 e enkrat
pogledal. Obraz mu je lezel na smeh, neprestano je
ponavljal:
�Otroci, otroci, �ivina, vrt, zemlja.�
Umrl je mirno kot otrok. Ni klel, ni molil, govoril je
samo o kmetiji in otrocih. Bilo je, kot da bi bili v sobi
kakega kmeta, ko naro�a, kaj naj po smrti delajo.
Pomladni dan, druga�e tako lep in son�en, mi je ostal
globoko v spominu. Oba kmeta, prvi partizan, drugi
belogardist, oba sta klicala otroke, obema so bile zadnje
misli okrog doma: pri �eni�ki, pri otrocih, pri zemlji ali
pri kmetiji. Drugi je bil sovra�nik, sovra0 tva do njega
nisem �util.
Zve�er smo sedeli pri tabornem ognju. Nekateri so
spali in dremali, drugi zopet smo se pogovarjali o smr-
ti, o tem, zakaj je �lovek tako tih, kadar umira, zakaj ni
pateti�en in surov, in o tem, kako umirajo kmetje, na0 i
ali na nasprotni strani. Menili smo, da na0 i vedo ali
morajo vedeti, zakaj se bore, oni siromaki, ki so 0 li k
belim, pa ne vedo in so �rtve za stari red. Zdelo se nam
je, da mora biti stra0 no, boriti se proti lastnemu narodu.
�Tisti belogardist, notranjski kmet, nas ni prav ni�
sovra�il,� je dejal �tefan.
Gregor je na to odgovoril: �Nevarno je v�asih s sr�no
kulturo, humanizem je za mirne �ase, ne pa za vojni �as.�
139
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
Meni sta pa kar naprej hodila pred o�i tista dva mrt-
veca�.�.�. 
Ne vem, kaj je bilo v meni. Ko je padel kak borec ali
�e sem videl, da se je zvijal v krvi, so mi vedno pri0 le
solze. Tudi do ubitega belogardista nisem �util sovra0 -
tva, tudi partizana nisem pustil, da bi se ponor�eval iz
mrtvega, mrtvi se ni mogel ve� braniti. Vendar sem se
v�asih jezil nase in na svojo mehkobo. �ele marca 1944,
po tistem strahovitem pohodu 14. divizije na �tajersko
so mi prenehale prihajati solze za padlimi. Videl sem
mrtvega ali te�ko ranjenega in si mislil, da je bil ali da je
�lovek, kakor sem sam. Kaj sedaj misli njegova �ena ali
mati? Kaj je ta �lovek pomenil v �ivljenju, kako ga bodo
pogre0 ali? Koliko ljudi ga bo razen doma�ih 0 e nosilo v
srcu? Kako bi lahko po vojni doma�im in ljudstvu po-
magal! Koliko je njegova mati pretrpela, da ga je vzgo-
jila v celega �loveka!
Gregorju so viseli obujki iz �evljev, velikanski nahrbtnik
je bil 0 e vedno njegov zvesti spremljevalec.
�No, sedaj se bo0 pa ma0 �eval, ko si moj stare0 ina;
prej sem te jaz zbadal.� Sedel je pred nizko kme�ko hi0 o
in se dr�al za kolena.
�Potreben bi bil, da bi te vzel v precep. Poglej, vsi [ Pobierz całość w formacie PDF ]