[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Ïe ne bom mazal rok! âe ti je namenjeno, bo0 Ïivel, ãe
ne, bo0 umrl.«
Ranjeni je bil kljub stra0 nim ranam 0 e pri zavesti. Bil
je zelo velik, moãan, gosti ãrni lasje so mu pokrivali
polovico ãednega, zagorelega obraza.
»Pa me vi ustrelite, komisar ste!« je vzkliknil. »Kar
ustrelite me!«
»Od kod pa si?« sem ga vpra0 al.
»Oh, iz Rovt sem doma, kmet sem; pa Ïivino imam
doma, pa vrt, tako lep vrt. Kdo bo delal na kmetiji? Kdo
bo skrbel za Ïivino, za otroke?«
»Pa Ïeno ima0 ?«
»Tudi Ïeno, ampak kmetija. Tako rad sem delal. Tako
lepo zemljo imam. Pa ta vojska, pa te rane, uh. Doma bi
137
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
ostal, pa bi Ïivel in delal. No, no, recite mi, zakaj je voj-
ska, zakaj se streljamo?«
Neprenehoma so mu tekle solze po desnem licu.
»âe boste 0 li kdaj v Rovte, pozdravite otroke, Ïeno,
oãeta, teto.«
Umolknil je, samo vzdihoval je 0 e. Sonce je posvetilo
z zadnjimi Ïarki.
»Petintrideset let imam, pa bom umrl. Pa tako lep
grunt imam, tako rad sem delal. Nisem se brigal za po-
litiko, sedaj bom pa segnil, v gozdu, kot Ïival. Vsaj na
pokopali0 ãe me pokopljite!«
Pojemal je in krãevito lovil sapo v odprta usta.
»Tudi jaz sem kmet,« ga je zavraãal kurir. »Saj, kme-
tovali bi, ali daj, ãe more0 , ãe je vojska! E, zmotil si se, k
nam bi pri0 el, pa te morda ne bi zadelo.«
Ranjeni se je obrnil h kurirju, nakremÏil obraz in re-
kel: »Kaj me bo0 uãil? Ti niã ne ve0 in tudi jaz niã ne
vem, tudi ti jo lahko skupi0 . Ojej, povejte mi, zakaj se
kmetje med seboj streljamo? Oh, te zme0 njave! Le zakaj
nisem ostal doma? Tako rad imam zemljo, vi tega ne
veste . . .« Poãasi se je umiril.
Pri0 el je zdravnik, si ga ogledal in dejal: »Dve, tri ure
bo 0 e Ïivel, veã ne bo.« Tudi razjezil se je. »S seboj naj bi
ga beli odnesli. Kaj ga pu0 ãajo tukaj, nam v breme . . .«
Niã ni bil zadovoljen, da se nam je smilil.
138
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
Naredil se je mrak, zakurili so ogenj, umirajoãega pa
pokrili z debelo odejo. Preden je umrl, sem ga 0 e enkrat
pogledal. Obraz mu je lezel na smeh, neprestano je
ponavljal:
»Otroci, otroci, Ïivina, vrt, zemlja.«
Umrl je mirno kot otrok. Ni klel, ni molil, govoril je
samo o kmetiji in otrocih. Bilo je, kot da bi bili v sobi
kakega kmeta, ko naroãa, kaj naj po smrti delajo.
Pomladni dan, drugaãe tako lep in sonãen, mi je ostal
globoko v spominu. Oba kmeta, prvi partizan, drugi
belogardist, oba sta klicala otroke, obema so bile zadnje
misli okrog doma: pri Ïeniãki, pri otrocih, pri zemlji ali
pri kmetiji. Drugi je bil sovraÏnik, sovra0 tva do njega
nisem ãutil.
Zveãer smo sedeli pri tabornem ognju. Nekateri so
spali in dremali, drugi zopet smo se pogovarjali o smr-
ti, o tem, zakaj je ãlovek tako tih, kadar umira, zakaj ni
patetiãen in surov, in o tem, kako umirajo kmetje, na0 i
ali na nasprotni strani. Menili smo, da na0 i vedo ali
morajo vedeti, zakaj se bore, oni siromaki, ki so 0 li k
belim, pa ne vedo in so Ïrtve za stari red. Zdelo se nam
je, da mora biti stra0 no, boriti se proti lastnemu narodu.
»Tisti belogardist, notranjski kmet, nas ni prav niã
sovraÏil,« je dejal ·tefan.
Gregor je na to odgovoril: »Nevarno je vãasih s srãno
kulturo, humanizem je za mirne ãase, ne pa za vojni ãas.«
139
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
Meni sta pa kar naprej hodila pred oãi tista dva mrt-
veca . . .
Ne vem, kaj je bilo v meni. Ko je padel kak borec ali
ãe sem videl, da se je zvijal v krvi, so mi vedno pri0 le
solze. Tudi do ubitega belogardista nisem ãutil sovra0 -
tva, tudi partizana nisem pustil, da bi se ponorãeval iz
mrtvega, mrtvi se ni mogel veã braniti. Vendar sem se
vãasih jezil nase in na svojo mehkobo. ·ele marca 1944,
po tistem strahovitem pohodu 14. divizije na ·tajersko
so mi prenehale prihajati solze za padlimi. Videl sem
mrtvega ali teÏko ranjenega in si mislil, da je bil ali da je
ãlovek, kakor sem sam. Kaj sedaj misli njegova Ïena ali
mati? Kaj je ta ãlovek pomenil v Ïivljenju, kako ga bodo
pogre0 ali? Koliko ljudi ga bo razen domaãih 0 e nosilo v
srcu? Kako bi lahko po vojni domaãim in ljudstvu po-
magal! Koliko je njegova mati pretrpela, da ga je vzgo-
jila v celega ãloveka!
Gregorju so viseli obujki iz ãevljev, velikanski nahrbtnik
je bil 0 e vedno njegov zvesti spremljevalec.
»No, sedaj se bo0 pa ma0 ãeval, ko si moj stare0 ina;
prej sem te jaz zbadal.« Sedel je pred nizko kmeãko hi0 o
in se drÏal za kolena.
»Potreben bi bil, da bi te vzel v precep. Poglej, vsi
[ Pobierz całość w formacie PDF ]